Projekt
HYDROKARST
Kraški vodonosnik kot strateški
cˇezmejni vodni vir
Projekt HYDROKARST/Kraški vodonosnik kot strateški čezmejni vodni vir sofinanciran v
okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega
sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Ministero dell’economia
e delle Finanze
K
1
2
3
4
8
10
12
13
14
15
16
18
20
21
22
24
A
Z
A
L
O
Projekt HYDROKARST
Ko odpremo vodovodno pipo
Opredelitev in preučevanje podtalnic
Voda na klasičnem Krasu
Življenje v podtalnicah klasičnega Krasa
Značilnosti kraških voda
Pravila pitnosti
Analiza in kontrola
Voda ranljiv vir
Kaj so vodovodi in kako delujejo
Od rimskih vodovodov do Randaccia
Sodobno distribucijsko omrežje
Zaščita voda: omejevanje potrate
Vodna okrožja
Ustekleničena voda: netrajnostna izbira
Voda in varnost
Arhivske zgodovinske slike AcegasApsAmga e D.M.G.-UNITS
Tekst: Chiara Calligaris, Chiara Crestani, Natasa Mori, Stefano Piselli
TISK Tipografia Grafiche Gemma, Via Tomas Edison, 16
Camposampiero, Padova
IZDAJO/NAKLADO 208.100
Kraj in datum tiska: Camposampiero, Padova, junij 2014
Pričujoča publikacija je na voljo v elektronski obliki na spletni strani
www.hydrokarst-project.eu
Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja SlovenijaItalija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in
nacionalnih sredstev.
Vsebina publikacije ne odraža nujno uradnega stališča Evropske unije.
Za vsebino publikacije je odgovoren izključno
avtor
Projekt
hydrokarst
Po skoraj 200 letih, ki so
minila od opravljenih prvih študij
o reki Timavi, se je rodil projekt
HYDROKARST, katerega cilj je
usklajeno upravljanje in zaščita vodonosnika Reka-Timava s
pomočjo kvantitativnega in kvalitativnega spremljanja podtalnice in območja klasičnega krasa.
Namen projekta je zagotoviti
trajnostno upravljanje vodnih virov s krepitvijo povezav na čezmejnem območju. V ta namen
razvijamo skupne protokole za
standardizacijo metod zbiranja
podatkov, njihovega predstavljanja in kodiranja, cilj pa je opredeliti področja varovanja izvirov in
vrtin za pitno vodo.
Faza izmenjave podatkov je
omogočila:
oblikovanje enotne kartografske baze in georeferencirane
baze podatkov (GIS pri ArcGIS) celotnega področja Klasični Kras;
opredelitev konceptualnega
modela vodonosnika Reka-Timava z obdelavo hidrodinamičnih, hidrokemičnih in
bioloških podatkov;
zbiranje, kritično analizo in
homogenizacijo metodologij
za obdelavo kart ogroženosti
kraških vodonosnikov;
preverjanje rabe zemljišč in
prihodnjih trendov ter spod-
bujanje zmanjševanja števila
cementiranih območij in degradacije okolja;
spremljanje omrežja za distribucijo vode za odpravo izgub
in optimizacijo neučinkovitih
delov omrežja;
analizo bodočih scenarijev
urbanizacije in razvoja dejavnosti za načrtovanje potreb
javnega naročanja, pri čemer
gre za spodbujanje varčevanja
z vodo, učinkovitost pri upravljanju omrežja in ohranjanje
kakovosti pitne vode.
Panoramski pogled
na klife v Devinu.
Koncˇni cilj projekta je razvoj skupnih ukrepov
za upravljanje in zašcˇito vodonosnika, dokler
ne pride do razvoja protokolov za spodbujanje
in izvajanje sistemov za zmanjšanje emisij onesnaževal, s posebnim poudarkom na pitno vodo.
Podani bodo predlogi za skupne sisteme posredovanja v izrednih razmerah za preprecˇevanje
in zmanjšanje nevarnosti onesnaženja.
1
KO ODPREM PIPO
ˇ E IZ NJE
KO ODPREMO PIPO DOMA, PRITEC
VODA, KI IMA ZELO PESTRO ZGODOVINO IN
ˇ NIH IZVIROV. Dobršen del
PRIHAJA IZ RAZLIC
prihaja iz globokih vodonosnikov iz soške ravnine, pomemben pa je tudi prispevek podzemne
vode iz Klasicˇni Kras.
Klasicˇni Kras kot
obmocˇje, ki ga
preucˇuje projekt
HYDROKARST.
2
VODONOSNIKI
Kaj so in kako jih preucˇujemo
ˇ E IZ HIŠNE PIPE, se je stekala
VODA, KI PRITEC
skozi razpoke med zrni peska in gramoza v soški ravnini ali med prelomi na apnencˇastem
krasu, ki so jih razširili procesi preperevanja
kamnin.
Obstajata namreč dve vrsti vodonosnikov, geoloških teles, ki
vsebujejo vodo: porozni vodonosniki in zdrobljeni vodonosniki. V poroznih vodonosnikih, ki
so sestavljeni iz gramoza in peska, se voda prosto giblje v vseh
smereh in tvori proste vode ali
podtalnico, ko pa je ujeta med
neprepustnimi plastmi, izoblikuje zaprte ali arteške vodonosnike. V poroznih vodonosnikih se
voda premika počasi, od nekaj
metrov do nekaj centimetrov na
uro ali še počasneje.
V zdrobljenih vodonosnikih voda
kroži med prazninami oz. luknjami v skalah. Če je skala karbonatna (t.j. bogata s kalcijevim
karbonatom), kraško raztapljanje širi praznine in v vodonosniku ustvarja mrežo cevi in rovov,
v katerih lahko voda kroži tudi
zelo hitro in vrtinčasto. V kraško
zelo zaznamovanih vodonosnikih, kot je Klasični Kras, se lahko
voda pretaka tudi s hitrostjo skoraj 1000 metrov na uro.
Le dobro poznavanje geoloških
značilnosti vodonosnikov in vodne hidrodinamike omogoča
določanje količino vode iz izvirov, njihovo kakovost in njihovo
ranljivost. Ko so ti trije parametri
znani, je lažje opredeliti, na podlagi medsebojnega dogovora,
obseg odvzemov in pobude za
ohranitev kakovosti.
Geološke značilnosti so opredeljene z raziskavami na terenu, vrtanjem, geofizikalnimi
raziskavami in litostratigrafskimi
korelacijami.
Hidrodinamične
raziskave se opravljajo s stalnim
spremljanjem fizikalnih in geokemičnih parametrov, vzorčenjem
za mikrobiološke in bakteriološke preiskave, sledenjem in
vzorčenjem v vodnjakih.
Projekt Hydrokarst predvideva
prav geološko tridimenzionalno rekonstrukcijo hidrostrukture Klasičnega Krasa (tržaškega
in slovenskega) in spremljanje
kakovosti s pomočjo skupnega
vzorčenja vode v izvirih in v votlinah, ki prestrezajo globok kraški
vodonosnik.
Tržaški vodovod
v številkah
10
postaj za
tlacˇenje vode
55
rezervoarjev za
skladišcˇenje
1.100
km
cevi vodovodnega
omrežja
233.575
oskrbovanih
prebivalcev
52
milijonov/letnih
kubicˇnih metrov
pretocˇene vode
3
VODE
ˇ NEGA KRASA
KLASIc
ˇ NEM KRASU DOMUJE POSEBEN
NA KLASIC
GEOLOŠKI POJAV, KI GA IMENUJEMO MREŽA
PODZEMNE TIMAVE, t.j. sestav podzemnih vodnih tokov, ki se razvija tudi pod morsko gladino. Voda tecˇe tako skozi velike kanale kot tudi
ozke špranje, ki prepredajo skale.
Tok Reke/Timave
v predelu od
Škocjanskih jam do
izvira Timave pri
Štivanu.
Voda je gonilna sila, ki je ustvarila vse te podzemne drenažne
poti in kraško površje s kemičnimi (raztapljanje) in fizičnimi procesi (erozija), ti delujejo že vsaj 8
milijonov let. Dovolj je pomisliti,
da je bilo na vsem Klasičnem
Krasu raziskanih več kot 5000
jam. Samo na italijanskem območju (približno 200 km2) ob-
500
400
300
200
100
0
m.s.l.m.
-100
4
Sk
oc
jia
ns
e
am
j
ke
K
a
am
j
na
ac
staja vsaj 3100 jam, od katerih
jih je več kot 150 daljših od sto
metrov, pol ducata pa se razteza po nekaj kilometrov. Površino
prepreda na tisoče vrtač, od katerih jih ima na italijanskem ozemlju več kot osemdeset premer
večji od 100 metrov in več deset
kvadratnih kilometrov je prekritih
z razbrazdanimi polji.
uc
jad
n
Ka
a
ott
Gr
a
am
j
ah
Cla
u
di
n
ila
e
lin
do o
i
n
ian
ink
trs rebic
S
T
a
di
ko
ott
Gr isso
a o Jer
t
t
b
o r
A
Gr zza
La
k
oS
TIMAVA
Reka Reka (zgornja Timava) izvira ob vznožju hriba Dletvo na meji
med Slovenijo in Hrvaško. Reka po
približno 40 km površinskega toka
v bližini naselja Škocjan (San Canziano) ponikne v kompleks podzemnih rovov z imenom Škocjanske
jame (Grotte di San Canziano), ki
so od leta 1986 del svetovne dediščine UNESCO. Voda reke vstopi v kraško hidrostrukturo ne le
skozi spektakularne kraške jame,
pač pa tudi zaradi izgub v strugi
na področju kontaktnega krasa, ki
se pojavlja takoj, ko se reka sreča
s kraškim apnencem. Obstajajo
številni majhni požiralniki, ki se
nenadoma odprejo in požirajo
vse vode ali njihov del. V preteklih stoletjih so te požiralnike takoj popravili «zaštopali», da ne
bi prekinili delovanja mlinov. Trenutno jih napolnjuje reka sama s
svojimi poplavnimi naplavinami.
Napajalno porečje se razteza na
površini 407 km2 in ima vrednosti povprečne količine padavin
med 2000 in 2600 mm/leto.
Pretok Reke, merjen v obdo-
ott
Gr
te
an
ig
aG
o
iss
Ab
bju 1961-1990, ima povprečno
vrednost 8,23 m3/s, minimalna
vrednost je znašala 0,18 m3/s
(18. 8. 1988), maksimalna pa
305 m3/s (16. 5. 1972).
Globoke vode
iz nižine se
napajajo iz rek
Socˇe in Torre (Ter),
medtem ko se
vode Klasicˇnega
Krasa napajajo iz
deževnice, reke
Reke ali zgornje
Timave ter iz
Socˇe, predvsem
v obdobjih nizkih
vod. Prav zato
je nastal projekt
Hydrokarst:
tako Italijani
kot Slovenci
vzorcˇimo vode iz
istega kraškega
vodonosnika, ki
nima meja. Vode
prosto tecˇejo iz
Slovenije v Italijo
in samo skupne
norme in pravila
lahko pripeljejo
do resnicˇnega
ohranjanja in
varovanja voda za
skupno dobro.
ŠKOCJANSKI POŽIRALNIK
(Škocjanske jame)
Reka-Timava vstopi v votlino na
višini 317 m nad morjem, ta meri v
celoti dlje od 6. kilometrov. Prečka
nekaj zelo globokih udornih dolin:
Mala dolina je globoka 120 metrov,
Velika dolina pa več kot 165 metrov. Reka po približno 3 km toka
po globoki soteski s 26 slapovi izgine v sifonu v Mrtvem jezeru pri 212
m nadmorske višine. Temperatura vode se spreminja od 0,1 °C do
30,0 °C, odvisno od sezone, prevodnost pa niha med 118 in 479
μS/cm glede na režim padavin.
POGLED V PODZEMNI
SVET TIMAVE
Komaj 6 km niže od Škocjana
voda teče skozi globoke galerije Kačne jame na višini približno
140 m nad morjem. Še nižje v
neznanem podzemlju, približno
petnajst kilometrov zračne črte,
o
sim
s
Ma
ott
Gr
er
dn
in
aL
ve
Ca
i
ad
tt
rne
o
av
im
lT
e
ti d
en
org
S
e
ari
m
Co
Mare Adriatico
5
se pretakajo še druge vode reke
Timave te tečejo na nadmorski
višini približno 10-20 m, po dnu
štirih brezen in podzemnih votlin
z globino med 300-370 metrov, ki
so oddaljena približno dvajset kilometrov od izvira. Ena izmed njih,
Jama Labodnica, je že od davnega poznana, druge kot so Jama
pri Kanjaducah, Stršinkna jama in
Čudovito brezno Lazzara Jerka,
so bile odkrite pred kratkim. Dno
nekaterih jam občasno zalije voda
v obdobju visokih vodostajev (Skilanova jama, Velika jama, Brezno
pri Repnu, Veliko brezno, Lindnerjeva jama, Samerjevo brezno).
JAMA LABODNICA
Jama Labodnica je najbolj znana
izmed vseh jam na tržaškem Krasu. Odkrita in urejena za dostop je
bila leta 1841 po več mesecih trdega kopanja, odkril pa jo je Antonio Federico Lindner v okviru iskanja virov pitne vode za mesto Trst.
Dolgo cˇasa je veljala za najglobljo raziskano
jamo na svetu, imela je in še vedno ima zelo
pomembno vlogo pri preiskovanju kraške hidrogeologije ter tako postala pomemben podzemni znanstveni laboratorij.
Speleologi pri
raziskovanju
v Jami.
Lindnerjeva
votlina v Jami
Labodnici.
6
Odpira se v bližini državne meje
med Trebčami in Fernetiči, ima
skupno 920 m tlorisa in globino
354 m. Na dnu jame v obsežni
votlini teče Timava (12 m nad gladino morja). Dvig nivija vode ob
poplavah je nenaden in doseže
svoj maksimum v 1-2 dneh od
začetka padavin s povprečnimi
nihanji višine 10-50 m. Največje
zabeleženo povišanje je bilo 14.
12. 1915 po 13 zaporednih dneh
dežja, je doseglo višino 115 m.n.v.
SISTEM IZVIROV NA
ˇ NEM KRASU
KLASIc
Vključeno je v območje, ki se
razteza v obliki tankega pasu
vzdolž obale Tržaškega zaliva
od Nabrežine ob morju do Devina in se širi v zaledje Tržiča ter
se povezuje s področjem, kjer
se izmenjujejo griči in doline. Te
vključujejo glavne izvire reke Timave pri Štivanu. Gre za številne
izvire, ki napajajo tudi vodotoke
Lisert, Lokavac in Moščenice ter
Doberdobsko, Prelosno in Sabliško jezero.
Izvir v Nabrežini sestavljajo
9 izvirov vode na višini morske
gladine, ki so razvrščeni vzdolž
350 m dolge linije. Leta 1859 so
jih prestregli za dobavo vode za
potrebe železnice in tržaškega
vodovoda. Da bi povečali količine vode so med letoma 1900 in
1910 usmerili vire v kanale, zgrajen je bil jez na morski strani, da
se prepreči mešanje z morsko
vodo, prav tako je bil zgrajen drenažni tunel. Tega sistema že desetletja ne uporabljajo več.
Izvir Timave, znan pod različnimi italijanskimi imeni, eden izmed
njih je npr. »risorgive«, predstavlja
glavni sistem izvirov Klasičnega
Krasa, sestavljen iz štirih bazenov, razdeljenih na tri veje. Speleološke raziskave s potapljanjem
so pokazale medsebojne povezave med bazeni, ki so del razvejanega kompleksa poplavljenih
kanalov, širokih in med seboj pre-
pletenih, ki segajo do 83 metrov
pod morsko gladino.
Iz tega območja so vse do 70ih let prejšnjega stoletja zajemali
vodo za napajanje tržaškega vodovoda. Trenutno se ti izviri štejejo le za rezervni vir oskrbe s
pitno vodo. V povprečju iz izvirov priteka 35 m3/s vode, pri čemer je minimalni pretok 10 m3/s,
maksimalni pa čez 150 m3/s. V
času poplav voda potrebuje 1
do 3 dni, da prepotuje podzemni
del od Škocjana do Štivana.
Izvir Sardocˇ najdemo približno
500 m severno od izvirov Timave.
Do leta 1995 je predstavljal glavni
vir oskrbe s pitno vodo v pokrajini Trst, danes pa prispeva do 20
% vodooskrbe. Izvir sestavlja več
virov, ki so razvrščeni na približno
2,2 m nadmorske višine in ki od-
vajajo vode iz vodotoka pod pritiskom pod morsko gladino. Ta se v
glavnem napaja z vodo iz soškega
območja in torej tudi iz reke Soče,
ob večjih poplavah pa tudi iz «sistema Timave».
ˇ JE Z VODNJAKI IN
OBMOc
VODOVOD BRESTOVICA
Na območju v neposredni bližini
državne meje, med vasjo Jamiano/Jamlje (ITA) in Brestovico
(SLO) najdemo več vodnjakov, iz
katerih se napaja slovenski vodovod na Krasu (Kraški vodovod
Sežana). Vodnjaki se napajajo iz
kraških prelomnic, ki so jih razširili kraški procesi, na globini med
70 in 90 metrov pod ravnino polja
in zagotavljajo približno 200 l/s.
Voda prihaja delno iz soškega
krasa, ki se napaja iz reke Soče,
in delno iz kraškega vodonosnika.
Voda, ki tecˇe
v enem izmed
kanalov, ki tvorijo
jamo Martina v
dolini Glinšcˇice.
Jama Martina.
7
ŽIVLJENJE V PODZEMNIH
ˇ NEGA
VODAH KLASIc
KRASA
Druga veja
virov Timave pri
Štivanu.
Podzemna voda je poseljena z
bogato in raznoliko favno: od mikroorganizmov (bakterije, glive,
protozojski organizmi), vidnih le
pod mikroskopom, do majhnih
»črvov« (nematode, maloščetinarji), majhnih rakcev, ličink različnih
žuželk, ki živijo v površinskih vodah, in človeške ribice (proteus),
dvoživke.
Mikroorganizmi in vecˇje živali pomagajo ohranjati visoko kakovost vode in
usmerjati tok podzemne vode v kraški
hidrostrukturi.
VLOGA VODNIH ŽIVALI
v procesu cˇišcˇenja podtalnice.
Vodne živali in mikroorganizmi se
hranijo z drobnimi delci organske
snovi, ki jih vode prenašajo v globine, in s snovmi, ki pronicajo v
podtalje. Mikroorganizmi tvorijo
kompleksno združbo, imenovano »biofilm«, ki plava na vodi in
v vodi in se hrani tudi z drobnimi organskimi delci, ki jih izločajo
večji organizmi. Njihovo delovanje je torej izjemnega pomena za
kakovost podzemnih voda. Ker
so mrhovinarji, preprečujejo kopičenje razpadajoči snovi in zaradi
pomanjkanja kisika tudi nastanek
strupenih snovi, kot so vodikov
sulfid, amonijak in metan.
Če živali in mikroorganizmi ne bi
bili prisotni, bi podtalnica kmalu
postala neuporabna kot vir pitne
vode. Torej je za dobro kakovost
vode prisotnost določenih bakterij nujno potrebna. Ti procesi se
imenujejo “samočistilna sposobnost” voda.
VLOGA FAVNE
kot naravnega sledila.
Količina raztopljenega kisika v
vodi, temperatura, količina in sestava hranilnih snovi ter narava
in značilnosti podzemnih votlin in
prelomov vplivajo na prisotnost
živalskih vrst, ki postanejo tako
endemične na določenih podro-
8
čjih. Na primer, v globinah kraške hidrostrukture najdemo živali
brez oči in pigmenta, ki so prilagojene za življenje samo v tem
okolju. V vseh primerih, v katerih
voda površinsko tekočih rek izgine v globino, kot je to v primeru
Reke-Timave pri Škocjanu, lahko s seboj v podzemlje prinese
živalske vrste, ki običajno živijo
le na površini.
Dosežene globine so odvisne
od hitrosti toka in velikosti podzemnih rovov. Po bolj ali manj
dolgem in zapletenem potovanju v globinah Krasa lahko organizmi pri izvirih znova pridejo
na površje. Temeljito poznavanje favne in posebnih značilnosti vsake vrste lahko raziskovalci izkoristijo kot naravno sledilo,
torej kot orodje za oceno povezav med različnimi deli površine, ki so med seboj oddaljeni
kilometre, jamami in območji izvirov. Primer na Krasu predstavljajo analizirani vzorci, odvzeti
v vodnjaku vodotoka Brestovica-Klariči (pri Jamiano/Jamljah),
kjer iz velikih prelomov na globini 70-90 m pod površjem črpajo
vode za slovenski vodovod.
V vzorcih so bile ugotovljene vrste, značilne za alpske vodonosnike, tipične torej za soške
vode, našli pa so tudi bentoškega rakca Limnosbaena finki, ki
pa je značilen za vode iz Reke-Timave. Voda za vodovod je torej mešanica vod, ki prihajajo iz
soškega in kraškega vodonosnika ter iz reke Timave.
V globinah
kraške
hidrostrukture
živijo živali
brez pigmenta
in ocˇi, ki so
prilagojene za
življenje samo
v tem okolju.
Proteus
(fotografija:
E. Mauri).
Dve podobi termobentoškega rakca
Limnosbaena finki.
9
ˇ ILNOSTI KRAŠKIH
ZNAc
VODA
ˇ ju Štivana pri Timavi prihaNa obmoc
jajo na dan podzemne vode iz obmocˇja
povodja z obsegom približno 1000 km2,
ki je sestavljeno iz dveh tretjin apnenca in ene tretjine fliša.
Pogled na
Doberdobsko
jezero.
10
Klasični Kras ima na moč zapleteno in spremenljivo napajanje z
vodo glede na vodni režim. Običajno prevladuje napajanje iz kraških podtalnic, pri poplavah je prevladujoč prispevek zgornjega toka
Timave, v času suše pa je pomemben prispevek soških voda.
Od začetka leta 1900 so bila izvedena številna dela za razumevanje
hidrologije kraških voda in zlasti
tistih iz Timave. V več kot stoletje
trajajočih raziskavah se je izkazalo, da so si fizikalno-kemijske lastnosti teh voda med reko Sočo
in Reko-Timavo med seboj precej
podobne, pri tem gre za dve glavni smeri. Ena se od severa usmerja proti jugu in jugovzhodu, druga
pa poteka iz jugovzhoda proti severozahodu.
Nekateri parametri, kot so temperatura, prevodnost, trdota in
vsebnost kloridov, pa omogočajo,
da jih ločimo v tri različne skupine:
izviri Timave
izviri Sardoč in Južne Moščenice
Prelosni izvir, izvir Sabliči in Severne Moščenice.
Poleg glavnih kemičnih sestavin
tudi drugi dokazi omogočajo ločevanje treh vrst voda, ki se iztekajo
v skupni tok na območju Štivana.
Ob poplavah se vode Timave razlikujejo od drugih kraških voda po
prisotnosti glinastih materialov, ki
pridejo iz zgornje Timave in prihajajo v podzemno kroženje voda pri
Škocjanu. Vode iz izvira Sardoč
so po obilnem deževju dokaj motne, ta motnost pa je drugačna,
saj izvira iz rdeče zemlje na Krasu.
Vode sistema Sabliči-Moščenice pa ostajajo vedno čiste, oziroma so kvečjemu nekoliko opalescentne v času velikih poplav. Od
teh vod trenutno podjetje AcegasApsAmga redno uporablja izvir
Sardoč in kot vodno rezervo šteje
reko Timavo. Glede na prisotnost
lebdečega materiala v spremenljivih količinah, ki ga sestavljajo mikrobi (koliformne bakterije,
Escherichia coli in enterokoki), je
potrebno izvirno vodo, za razliko
od načrpane vode iz vodnjakov
v spodnji Soški ravnici in preden
odteteče v vodovodo omrežje, je
ta predhodno obdelana s preprostim postopkom filtracije s peščenimi filtri in dezinfekcijo z natrijevim
hipokloridom.
Jez na tretjem izviru Timave
Izviri Sardocˇ: podrobnosti pri zajetju.
Povprecˇna sestava voda Timave in Sardocˇa, kot jo je
ugotovil analiticˇni laboratorij AcegasAps leta 2013:
TIMAVA
Parametri iz Uredbe z zakonsko Merska Minimum MaksimumPovprecˇje
mocˇjo 31/01 z nadaljnjimi
enota
spremembami in dopolnitvami
Motnost
pH
Specificˇna elektr.
prevodnost pri 20 °C
Skupna trdota Oksidacija
Amonijak
Nitriti
Natrij
Kalij
Kalcij
Magnezij
Kloridi
Sulfati
Nitrati
Fluoridi
N.T.U.
U.pH
0,8 7,3 16,0 7,7 2,7
7,5
µS/cm
°F
mg/l (O2)
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
340 18,9 0,4 4,2 0,6 69 4,2 5,9 7,3 5,5 0,04 409
23,3 1,6 <0,05
<0,02
5,5 1,0 84
7,7 8,9 9,2 7,7 0,06 376
21,7
0,7
<0,05
<0,02
4,9
0,7
77
5,9
7,6
8,2
6,7
0,05
ˇ
SARDOc
Parametri iz Uredbe z zakonsko Merska Minimum MaksimumPovprecˇje
mocˇjo 31/01 z nadaljnjimi
enota
spremembami in dopolnitvami
Motnost
pH
Specificˇna elektr.
prevodnost pri 20 °C
Skupna trdota Oksidacija
Amonijak
Nitriti
Natrij
Kalij
Kalcij
Magnezij
Kloridi
Sulfati
Nitrati
Fluoridi
N.T.U.
U.pH
0,6 7,3 6,0 7,7 1,5
7,5
µS/cm
°F
mg/l (O2)
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
330 18,9 0,2 4,2 0,6 60 5,1 6,3 7,1 5,8 0,04 406
23,5 0,6 <0,05
<0,02
5,4 0,8 86
9,4 9,0 9,1 7,4 0,06 374
21,4
0,4
<0,05
<0,02
4,7
0,7
73
7,4
7,3
8,1
6,6
0,05
11
PRAVILA ZA PITNOST
AcegasApsAmga kot upravljavec celovite oskrbe z vodo se je opremil z analitskim laboratorijem, ki izvaja celo serijo «internih» kontrol v
dogovoru z lokalnim zdravstvenim
domom.
KEMIJSKA IN KEMICˇNO-FIZIKALNA ANALIZA VODE
IZ VODOVODA – Uredba z zakonsko mocˇjo št. 31/2001
LETO 2013
Parametri iz Uredbe z zakonsko mocˇjo 31/01 z nadaljnjimi
spremembami in dopolnitvami
Merska PovprecˇjeVrednosti
enota
parametra
Motnost pH
Specificˇna elektr. prevodnost pri 20 °C
Trdne usedline pri 180°C
Skupna trdota Oksidacija
Amonijak
Nitriti
Preostali klor - prosti
N.T.U.
0,2
1
U.pH
7,8 6,5 - 9,5
µS/cm
344
2500
mg/l 2271500
°F
18,5
mg/l (O2) <0,1
5
mg/l <0,050,5
mg/l <0,020,5
mg/l
0,11
0,2
Kationi
Natrij
Kalij
Magnezij
Kalcij
mg/l
7,5 mg/l0,7
mg/l11,6
mg/l55,2
Železo
Mangan
Baker
µg/l <10200
µg/l <150
mg/l
0,003 1,0
Kloridi
Sulfati
Nitrati
Fluoridi
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
12
12,6 9,8 7,6 0,05 200
250
250
50
1,50
Za vodo, ki je namenjena človekovemu uživanju, velja zakonska
Uredba št. 31 z dne 2. februarja
2001 z naslovom “Izvajanje Direktive 98/83/ES o kakovosti vode,
namenjene za prehrano ljudi”.
Laboratorij opravlja dve vrsti pregledov:
rutinski pregledi: služijo za
zagotavljanje informacij v rednih
časovnih presledkih o organoleptičnih in mikrobioloških značilnostih, kakor tudi informacij o učinkovitosti razkuževanja;
pregledi za preverjanje
stanja: cilj je priskrbeti potrebne informacije z namenom zagotavljanja, da do vse vrednosti parametrov spoštovane.
ANALIZA IN KONTROLE
Pitna voda na voljo v Trstu je stalno
izpostavljena dnevnim pregledom, ki
jih izvaja kemijski laboratorij AcegasApsAmga s pomocˇjo razlicˇnih fizikalno-kemijskih in mikrobioloških analiz odvzetih vzorcev vzdolž celotnega
toka od vira oskrbe do pipe.
Poleg stalnih pregledov, ki potekajo z uporabo avtomatiziranih
instrumentov, nameščenih neposredno na vodarni Randaccio
San Giovanni di Duino in na različnih točkah v vodovodnem sistemu, laboratorij neodvisno
preverja vse parametre,
ki jih predvideva sedanja
zakonodaja, redno vsak
mesec, poleg tega pa izvaja tudi dodatne specifične kontrole na vsake
tri mesece. Poleg tega se
dvakrat letno preverja kakovost vode pri vstopu in izstopu
rezervoarjev za vodo. In končno,
redno se izvajajo tudi analize skupno z Zdravstvenim podjetjem
(ASS 1 Triestina) pri distribuciji
vode na različnih delih vodne
oskrbe po programu, ki ga je
neposredno sestavila lokalna
zdravstvena ustanova. Kakovost distribuirane vode je torej
zagotovljena z več kot 10.000
letnih pregledov.
Vsakicˇ, ko
preprosto
odpremo pipo,
pomislimo na to,
koliko znanja,
izkušenj in
tehnologije je
potrebne za to,
da voda tecˇe
brez prekinitve.
Dragocen vir za
življenje ljudi
in za sodobno
družbo, ki ga
prepogosto
podcenjujemo.
13
VODA
RANLJIV VIR
Pogosto se ne zavedamo, da rezul-
tati vsakdanjih dejavnosti (vožnja z
avtomobilom, pranje oblacˇil, gnojenje vrta itd.)
in vse, kar zavestno ali podzavedno “vržemo na tla,” prej ali slej
pronica v podzemlje in se nato
znova pojavi, tudi po več mesecih ali letih, iz pip v naši hiši.
Voda iz dežja in rek, ki pronica v
tla, s seboj nosi vse snovi, s katerimi pride v stik. Velika večina teh
ni škodljiva, vendar pa nekatere
snovi, ko dosežejo visoke koncentracije, onesnažujejo tla in postanejo nevarne za naše zdravje. Zato je pomembno, da ne
onesnažujemo tal in površinskih
VODNI RAP
Hej ti!
Zapri pipo, cˇe hocˇeš ravnati prav!
Poslušaj moje nasvete in nikar pri tem ne zehaj.
Voda je dragocena. Potrebujemo jo vedno.
To boš ugotovil, ko je ne boš vecˇ imel.
Kristalno cˇista voda, voda, ki je ne vidiš,
voda, ki jo slišiš, voda, ki hitro tecˇe,
voda, ki odžeja, voda, ki jo išcˇem.
Kaj bi brez nje?
Tega nihcˇe ne ve,
lahko si pa predstavljam, da bo zelo težko.
Hej ti!
Zapri pipo, cˇe hocˇeš ravnati prav!
Poslušaj moje nasvete in nikar pri tem ne zehaj.
cˇe pustiš smeti ležati, se lahko
zacˇneš kar bati!
Ker voda, ki je ne vidiš,
ne bo vecˇ tako cˇista.
Zato nikar ne onesnažuj,
14
voda. To na primer pomeni, da je
potrebno kanalizacijsko omrežje stalno vzdrževati, da je treba
še posebno pozornost nameniti
industrijskim odpadnim vodam,
gojenju živine in pridelkov, ki proizvajajo visoko koncentracijo škodljivih snovi in odpadkov, ki jih je
treba pravilno odstraniti.
Vedno je potrebno imeti v mislih,
da kraške votline pospešujejo
pretok v globino vseh onesnaževal in da je to odtekanje lahko zelo hitro, čeprav je voda v
precejšnji globini. S sledilnimi
testi je bilo dokazano, da so poplavne vode reke Reke-zgornje
Timave prispele do izvira Devina
v samo 2-3 dni.
cˇe hocˇeš vodo rešiti!
To je pameten nasvet,
tako boš rešil tudi sebe.
Hej ti!
Zapri pipo, cˇe hocˇeš ravnati
prav!
Poslušaj moje nasvete in nikar pri tem ne zehaj.
Potrebno je torej razmisliti
in biti vedno varcˇni.
Povemo vam na kratko:
“nekoliko zaprite”, saj ni veliko treba.
Zaprite pipo in oprite glavo.
ˇ e tega ne naredite, nam ne bo nicˇ ostalo.
C
Peti razred. Šolsko leto 2013-2014.
Osnovna šola G. Marinelli di Morsano al Tagliamento.
Učiteljica Tomasini.
Program InFEA 2012
(INFormazione Educazione Ambientale - obveščanjeizobraževanje o okolju)
KAJ SO VODOVODI, KAKO
DELUJEJO
Vodovod. Kot je mogocˇe razumeti iz ana-
lize besede same, ki prihaja iz združitve
dveh besed, voda in voditi, gre za storitev, ki jo sestavljajo faze zajemanja, prevažanja in distribucije pitne vode za izpolnjevanje razlicˇnih potreb, kot so pitna
voda, voda za namakanje, industrijska
uporaba.
Sistem javnih naročil omogoča oskrbo z vodo, ki potem, ko
potuje po ceveh, priteče iz naših
pip. Za vzpostavitev tega sistema
je potrebno:
1 v naravi najti enega ali več
vodnih virov, ki zagotavljajo
najboljšo možno kakovost in
zadostne količine vode skozi
vse leto;
2 zgraditi mrežo cevi za transport tekočine od naravnega
vira do območja distribucije;
3 ustvariti, če ne obstajajo v
naravi, vodne rezerve, ki jih
je mogoče uporabiti v primeru potrebe (npr. v obdobjih
dolgotrajne suše);
4 opraviti morebitne potrebne
procese, da postane voda,
ki prihaja iz pip, pitna;
5 preprečiti vsakršno možnost
onesnaženja vode v naravi
ali vzdolž distribucijskega
omrežja.
Okoljski vidiki.
Mokrišcˇe, povezano z izviri Timave, ene izmed
najbolj znanih
kraških rek.
15
OD RIMSKIH VODOVODOV DO
RANDACCIA
Že v drugem stoletju pred našim štetjem je Trst prejemal vodo iz dveh vo-
dovodov, ki so ju zgradili Rimljani. Še
danes so v dolini Glinšcˇice vidni njuni
ostanki.
Arheologi so dele rimskega vodovoda, ki je zajemal vodo iz vira
Oppia v dolini Glinščice, našli v
predmestjih Borgo San Sergio,
Sv. Jakob in Bosco Pontini. Nato
se je spuščal navzdol po ulici
Cereria, se nato približal ulici Madonna del Mare ter se v končnem
odseku obrnil in izlival svoje vode
v vodnjak Cavana, ki ga danes ni
več mogoče videti, verjetno pa
je stal na vogalu med sedanjima
ulicama Bastione in S. Michele.
Vodovod
Giovanni Randaccio predstavlja
glavno tocˇko
celotnega vodovodnega sistema
v mestu Trst.
16
Rimske vodovode so nato uničili
Langobardi v šestem stoletju po
Kristusu. Dolga stoletja so bili prebivalci mesta prisiljeni zajemati pitno vodo iz vodnjakov in manjših
izvirov, dokler leta 1749 avstrijska
cesarica Marija Terezija ni spodbudila gradnje novega vodovoda.
“Terezijanski” vodovod, zgrajen v
samo dveh letih, je speljal vodo iz
Sv. Ivana do centra mesta po današnji ulici XX Settembre (ki se je
do leta 1920 imenovala Vodovodna ul.). V širšem smislu je sledil
poteku ene od obeh vodovodnih
napeljav, ki so ju v antiki zgradili Rimljani. Sredi devetnajstega
stoletja je mestno prebivalstvo
znatno naraslo, s tem pa tudi
VODNJAKI IN VODNE
PIPE (FONTANE)
Ena izmed posebnosti,
ki so znacˇilne za Trst, so številne javne pipe ali fontane, ki v
glavnem izhajajo iz devetnajstega stoletja. Takrat je bil Trst
mesto Habsburške monarhije.
Znano je, koliko pozornosti je
bilo v tem kulturnem in zgodovinskem kontekstu namenjene javnemu življenju in
dobremu pocˇutju mešcˇanov,
tudi tistih, ki so živeli v bolj
oddaljenih obmocˇjih mesta.
Razpoložljivost javnih fontan
s pitno vodo je bil le prvi korak
v smeri dobave pitne vode v
vsak dom, kar je tudi uspelo le
nekaj let zatem.
potrebe po vodi. Dnevna količina vode na razpolago vsakemu
prebivalcu je bila manjša od 10
litrov. Da bi rešili te težave, je bil
zgrajen vodovod Nabrežina, ki je
povezoval izvire istoimenske vasi
s centrom Trsta. Za uporabo so
ga otvorili leta 1857 v prisotnosti
cesarja Franca Jožefa.
Leta 1929 se je začela gradnja
vodovoda Randaccio, ki je za vir
napajanja uporabljal izvire Sardoč
in reke Timave. Deloma se je
združil z vodovodom Nabrežina
in tako povečal zmogljivost do 75
tisoč kubičnih metrov na dan.
S kasnejšimi posegi se je povečala zmogljivost vodovoda: leta
1971 je začel delovati podmorski
vodovod, cev s premerom 1300
mm, ki iz Ribiške vasi prečka Tržaški zaliv in oskrbuje mesto.
V Trstu
deluje
31
vodnjakov
292
manjših pip
Podjetje
AcegasApsAmga,
ki upravlja vzdrževanje javnih pip
s pitno vodo, je
vedno upoštevalo
vrednost zgodovinske dedišcˇine
ter svoje posege
opravilo tako, da
so poskrbeli za
ohranitev premoženja in restavriranje teh.
17
SODOBNO
DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE
Ob koncu 70-ih let so zaradi povecˇa-
nja porabe vode na prebivalca in
vse vecˇje onesnaženosti reke Timave
zacˇeli z iskanjem novih virov za vodno oskrbo zaTrst.
Optimalne vire so odkrili v vodah
arteškega vodonosnika v spodnji
soški nižini, ki se napaja tudi iz
globokih disperzij reke Soče. Za
te vode sta značilna visoka stopnja čistosti in bogastvo minera-
18
lov, črpajo pa jih iz 12 vrtin v vasi
Špeter ob Soči. Črpalni sistem
ima možnost črpanja na površje
od 5.000 do 7.500 kubičnih metrov vode na uro.
Iz soške ravnice voda priteče
v velik rezervoar, postavljen na
hribu pri Tržiški utrdbi (Rocca di
Monfalcone; mere rezervoarja:
dolžina 120 metrov, širina 6 metrov, višina 6,5 metrov), in nato v
omrežje Randaccio skozi cev s
premerom 2 metrov. Na tej točki se izvajajo procesi za pitnost:
vodo usmerijo v ogromne rezervoarje s peščenimi filtri na dnu,
ki zadržijo kakršne koli naravne
nečistoče. Od tod se voda pretaka v prostor s črpalkami, kjer
se po kloriranju tlači v distribucijsko omrežje, razdeljeno na
dva ločena odseka. Cevovod s
premerom 1300 mm omogoča
pretok vodnih virov do vodnega
stolpa, postavljenega na hribu
Veliki Škrnjak ter njihov naravni
tok do mesta s pomočjo podmorskega cevovoda, ki v dolžini
18 km poteka po morskem dnu v
Tržaškem zalivu pri oddaljenosti
približno 200 metrov od obale.
Skozi drug odsek voda doseže
vodni stolp, postavljen na grebenu Sesljana, in teče proti Trstu,
pri čemer izkorišča naklon cevi s
premerom 900 mm, ki sledi pot
obalne ceste.
DALJINSKI NADZOR
Soba za daljinsko upravljanje spremlja dnevno
24ur pravilno delovanje
vodovodnega omrežja in
z njim povezanih vodnih
naprav. Glavna funkcija sistema za daljinsko upravljanje
je zagotoviti stalnost storitev in
usmerjati upravljanje virov v
skladu z nacˇ eli varcˇ evanja z
vodo. Z delitvijo vodovoda na
odseke in z namestitvijo daljinskih števcev v vsakem izmed
njih se vse morebitne nepravilnosti in uhajanja nemudoma
odkrijejo.
KAJ JE PIEZOMETRIcˇ NI
VODNI STOLP
Predstavlja enega izmed glavnih sestavnih delov celotnega vodovodnega sistema,
kot tudi enega od najbolj opaznih elementov zaradi svoje višine. Njegova osnovna naloga
je ustvariti pritisk na vodo v ceveh, tako da se lahko le-ta razporedi razmeroma obsežnem
območju. Sestavljen je iz rezervoarja na vrhu, ki je dvignjen od
tal s pomočjo kovinskih oziroma zidanih stolpov, spodaj pa
iz mreže cevi, ki dovajajo vodo
do različnih zgradb. Ker je voda
v rezervoarju znatno višje (nekaj
deset metrov) v primerjavi s cevovodi v spodnjem delu, se tako
ustvarja piezometrična razlika,
oziroma veliki tlak, ki potisne v
ceveh vodo.
Sistem za
cˇrpanje pretocˇi
od 5.000 do 7.500
kubicˇnih metrov
vode na uro.
Podmorski
cevovod poteka
v dolžini 18
kilometrov po
morskem dnu
Tržaškega zaliva
na oddaljenosti
približno 200
metrov od obale.
Po dolocˇenem
odseku voda
pritecˇe do
piezometricˇnega
vodnega stolpa
na Sesljanskem
grebenu.
19
VAROVANJE VODA:
ˇITI RAZSIPNOST
KAKO PREPREc
Voda je obnovljiv vir, oziroma
vedno na razpolago toda samo, cˇe
njen odvzem je pocˇasnejši od njenega
ponovnega napajanja
Zato je nujno bolj zavestno in racionalno uporabljati ta dragoceni
vir in začeti izvajati preproste navade, ki omogočajo precejšnje
zmanjšanje razsipnosti.
20
ˇ ih voVzdrževanje domac
dovodnih cevi
Za preverjanje morebitnega puščanja vode, zaprite vse pipe in
preverite ali se števec vrti. Pipa ali
straniščni kotliček, ki puščata, po
nepotrebnem porabita na desetine
litrov vode na dan. Pravilno vzdrževanje vam bo omogočilo tudi prihranke pri plačevanju položnic.
Preudarno uporabljajte
ˇ ne
splakovanje stranišc
školjke. Splakovanje predstavlja namreč 20-30% domače
porabe vode. Namestite nove
kotličke z dvema gumboma ali z
gumbom, ki omogoča diferenciran spust vode, kar omogoča prihranek pri količini spuščene vode.
-
-
z
-
Raje uporabljajte tuš namesto kopanja v kadi.
Poraba vode za kopanje je lahko do štirikrat višja v primerjavi s
porabo vode pri tuširanju. Kopalna kad drži 100-160 litrov vode,
medtem ko med 5-minutnim tuširanjem porabite 75-90 litrov.
ˇ ajte odprte pipe
Ne pušc
po nepotrebnem.
Če zaprete pipo med umivanjem
zob, britjem oziroma miljenjem,
prihranite do 2.500 litrov vode letno, ki bi jo sicer po nepotrebnem
porabili.
V kuhinji uporabljajte
ˇ o vodo samo, ko je
tekoc
to res potrebno
Za pranje zelenjave je namesto
uporabe tekoče vode bolje, da
spirate zelenjavo v posodi z prej
natočeno vodo. Tudi za pomivanje
posode ni potrebno uporabiti tekoče vode. Bolje je, če v umivalnik
natočite pravo mero vode in tako
prihranite nekaj tisoč litrov na leto.
Poraba
vode
v svetu
VODNA
OKROŽJA
70%
Kmetijstvo
Podjetje AcegasApsAmga izvaja razdelitev mest Padova in Trst na vodna okrožja.
Glavni cilj je zmanjšanje izgub v distribucijskem
omrežju pitne vode, ki trenutno znašajo 38 %.
22%
Industrija
08%
Gospodinjstva
Poleg tega, da predstavlja učinkovito in gospodarsko trajnostno
rešitev v raziskovalnem procesu
in postopku omejevanja uhajanj,
projekt omogoča tudi preprečevanje motenj pri dobavi uporabnikom s pomočjo stalnega spremljanja v realnem času vrednosti
pretoka in pritiska vode v vodovodnem omrežju.
Vzpostavljenih je bilo že 6 okrožij
v pokrajini Padova in 3 v Trstu.
Rezultati so izjemni: prihranjenih
je skoraj 2 milijona kubičnih metrov / leto, kar predstavlja 2,5 %
povprečne količine vode, dobavljene v enem letu. Do konca leta
2014 je predvidena vzpostavitev
32 okrožij, ki bodo že v naslednjih nekaj mesecih sposobna
samostojno upravljati pretok v
skladu s potrebami uporabnikov.
21
ˇENA VODA:
USTEKLENIc
NETRAJNOSTNA IZBIRA
ˇ e iz pipe, je dobra, je zaVoda, ki tec
gotovljena, je veliko cenejša in ni
nicˇ slabša od usteklenicˇene vode.
Pa kljub temu kar 88,6
% Italijanov vodo raje kupuje. Italijani so med največjimi potrošniki
ustekleničene vode na svetu, na
evropski ravni pa imajo rekord. V
letu 2010 so porabili povprečno
196 litrov ustekleničene vode na
prebivalca. Ta podatek se vztrajno povečuje. Ocenjeno je bilo,
da se je od leta 1980 do danes
poraba ustekleničene vode v Italiji
povečala za 310%.
Kljub srecˇi, da lahko udobno pijemo dobro
in zdravo vodo iz domacˇe pipe, in kljub precejšnjim vplivom na okolje, ki ga ima proizvodnja mineralne vode, je mogocˇe v italijanskih trgovinah izbirati med stotinami
razlicˇnih blagovnih znamk usteklenicˇene vode.
Da gre za potrošniško odločitev,
ki ni trajnostna, je seveda očitno.
Pomislimo le na vrtoglavo število
plastenk za enkratno uporabo,
proizvedenih z uporabo redkih
neobnovljivih virov, kot je nafta,
22
na plinske emisije tovornjakov za
prevoz in še na ogromne količine plastične embalaže, ki jih ne
zbiramo pravilno ločeno in torej
ne gredo v reciklažo.
Je bolj kontrolirana Kontrole vode iz pipe urejajo različni zakoni, ki so strožji od zakonodaje, predvidene za nadzor ustekleničene vode. Dovoljene mejne vrednosti koncentracij za nekatere snovi (npr. arzen) so strožje za pitno vodo v primerjavi z mineralno. Kakovost vode, ki jo dobavlja AcegasAps, je zagotovljena s pomočjo več kot 10.000 analiz na leto.
RAZLOGI ZA PITJE VODE IZ PIPE
Nastaja manj
odpadkov
Embalaža in steklenice znatno prispevajo k povečanju
količine odpadkov, zlasti plastike (PET), ki dušijo naš planet. Pri proizvodnji 130 litrov
ustekleničene vode nastane
približno 4 kg odpadkov.
Zmanjša se
onesnaževanje
Faza prevoza paketov ustekleničene vode nemalo vpliva na
kakovost zraka, saj plastenke
prepotujejo mnogo kilometrov
po cestah, preden prispejo na
naše mize, pri čemer v celoti
gledano prepotujejo le 18 %
svoje poti po železnici.
Porabimo manj
denarja
Liter vode iz pipe je neprimerno cenejši v primerjavi z litrom
mineralne vode v plastenki, in
sicer kar 300- do 1000-krat
cenejši! Pri nakupu ustekleničene vode plačate tudi ceno
embalaže, prevoza in oglaševanja.
23
VODA
IN VARNOST
ˇ ne vtic
ˇ nice moElektric
rajo biti nameščene stran od
kadi, tušev in umivalnikov.
Kadar smo v stiku z vodo, kot
npr. v kadi, ne smemo uporabljati
ali imeti v svoji bližini naprav, povezanih na električno omrežje,
kot sta npr. radio ali pečica.
Uporabljajmo
električne
brivnike, sušilce za lase in likalnike samo, kadar imamo suhe roke
24
in noge, pri čemer se izogibamo
neposrednemu stiku s tlemi ali
zidovi. Mokre dlani in bosa stopala namreč pospešujejo prevod
električnega toka skozi človeško
telo. Preverite, ali so električni
aparati nepoškodovani in ali je
kabel cel.
Vedno preverimo, ali je električno omrežje v skladu s standardi in opremljen z varnostno
napravo za izklop.